Konec današnjih pogovorov o Ukrajini v Abu Dabiju, podrobnosti niso znane

Pogajalci iz Rusije in Ukrajine so ob posredovanju ZDA v Združenih arabskih emiratih zaključili prvi dan tristranskih pogovorov o končanju vojne v Ukrajini, je danes povedala tiskovna predstavnica vodje ukrajinske delegacije.

"Za danes so pogajanja končana," je v Abu Dabiju povedala Diana Davitjan, tiskovna predstavnica vodje ukrajinske pogajalske delegacije Rustema Umerova. Dodala je, da "je načrtovano", da se bodo pogovori nadaljevali v četrtek, ni pa povedala ničesar glede vsebine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vodja ukrajinske delegacije je po pogovorih na omrežju X zapisal, da so bili ti "vsebinski in produktivni, osredotočeni na konkretne korake in praktične rešitve". Viri blizu pogajanj so povedali še, da so tristranski pogovori trajali približno pet ur, kot je že pred začetkom napovedal Umerov, pa so vključevali tudi zasedanja ločenih delovnih skupin - prav tako v tristranskem formatu.

Umerov je pred začetkom pogovorov ponovil, da si Kijev prizadeva za pravičen in trajen mir. Iz Moskve pa so sporočili, da se bo vojna nadaljevala, dokler Ukrajina ne bo pristala na njihove pogoje.

Eno ključnih odprtih vprašanj na poti do morebitnega mirovnega dogovora je še vedno vprašanje ozemlja. Rusija namreč zahteva, da se ukrajinske sile umaknejo iz Donbasa na vzhodu Ukrajine, ki ga sicer nadzoruje le delno. Tovrstne zahteve so v Kijevu že večkrat zavrnili.

Članice EU z dogovorom o 90-milijardnem posojilu Ukrajini

Države članice EU so danes dosegle dogovor o predlogu posojila Ukrajini v višini 90 milijard evrov za obdobje 2026-27. Od tega bo 60 milijard evrov namenjenih za vojaško, 30 milijard evrov pa za makrofinančno pomoč Kijevu. Pomoč ji bodo izplačevali na podlagi finančnih potreb, določenih v finančni strategiji, ki jo bo pripravil Kijev, odobriti pa jo bosta morala Evropska komisija in članice unije. Vezana bo na stroge pogoje, kot je upoštevanje vladavine prava, vključno z bojem proti korupciji, so zapisali.

S posojilom bo dovoljeno zgolj naročanje opreme od podjetij iz EU in Ukrajine. Če določen proizvod ne bo na voljo, pa ga bo mogoče kupiti tudi v tretjih državah, kot so ZDA. Tako bo mogoče iz teh sredstev na primer financirati tudi nakupe ameriških sistemov zračne obrambe patriot.

Sredstva za posojilo bo EU pridobila z zadolževanjem na kapitalskih trgih, pri čemer bodo stroški obresti pokriti iz evropskega proračuna. To ne bo vplivalo na prispevke Madžarske, Slovaške in Češke v proračun, saj so se odločile, da pri posojilu ne bodo sodelovale. Zdaj se bo Svet EU, v katerem so zastopane članice, o predlogu pogajal z Evropskim parlamentom.

V Evropi se sicer v zadnjem času krepijo pozivi, naj se Evropa aktivneje vključi v pogovore med Kijevom in Moskvo. Tako sta se latvijska premierka Evika Silina in estonski predsednik Alar Karis zavzela za večjo vlogo Evrope v pogajanjih o končanju vojne in pozvala k imenovanju posebnega odposlanca, ki bi ponovno vzpostavil stike z Rusijo. Za imenovanje odposlanca sta se zavzela tudi italijanska premierka Giorgia Meloni in francoski predsednik Emmanuel Macron.